Jernej Vrtovec: Nočem biti šibek minister in nočem biti del šibke vlade

Še preden ste sedli v ministrski stol, ste demonstrirali učinkovitost in dosegli, da se na avtocesti pri Postojni dela tudi ponoči, dela pa bodo končana 20 do 30 dni prej. Kdaj se bodo zaključila? Smo prav izračunali, da okoli 20. junija, ali bo to pozneje?

Tukaj je treba gledati celoten odsek, na katerem bi lahko bila dela končana mesec dni prej, torej v naslednjih dneh, če bi se ta dela začela izvajati prej.

Po podatkih, ki jih imam, se je namreč z deli na odseku pri Postojni zavlačevalo, tudi zato, da se ni ustvarjalo prometnih zastojev pred marčevskimi volitvami v državni zbor. Če je to res, je to seveda popolnoma neodgovorno s strani obstoječe uprave Darsa.

Ta teden so se nočna dela začela tudi pri Domžalah, družba Garnol tretji pas zdaj gradi tudi v nočnem času. Tega sem vesel, moram pa žal komunicirati neposredno z izvajalci. Zdaj boste rekli, da se dogovarjam mimo Darsa, ampak žal ne gre drugače.

Ti gradbeni izvajalci so sicer tudi koncesionarji, imajo koncesijo na državnih cestah, zato pretok informacij med ministrstvom in temi izvajalci obstaja.

Vem, da se pripravljajo nočna dela tudi na Gorenjskem, preveriti pa moramo še, kje smo na štajerski avtocesti, na odseku Dramlje–Slovenske Konjice. Tam bodo zapore trajale dlje zaradi težjih obnovitvenih del, ki jih poznam že iz prejšnjega mandata. Je pa ta del avtoceste res treba obnoviti.

Bistveno je, da se bo izboljšala učinkovitost gradbenih del, četudi bo to stalo več ...

...koliko več pa?

Tega podatka zaenkrat nimam, po zagotovilih izvajalca gradbenih del pri Postojni (Kolektor CPG, op. a.) pa nekih posebnih aneksov ne bo. Je pa nočno delo zaradi višjih stroškov dela seveda dražje.

Ampak preračunajmo na drugi strani tudi, koliko stanejo zastoji. Da se nekdo zjutraj iz Maribora v Ljubljano vozi tri ure, oddela osem ur v službi, potem pa se tri ure vozi še nazaj domov v Maribor. Koliko to stane logistiko, ki tudi stoji? Pa gospodarstvo? In koliko je na koncu zaradi tega nižji BDP? Tukaj torej govorimo o multiplikativnih učinkih.

Izboljšati moramo učinkovitost gradbenih del in v prihodnje tudi bolje načrtovati zapore.

Dal sem že pravno preveriti pogodbe, ki jih ima Dars z gradbenimi izvajalci, da vidimo, kako je s časovnimi aneksi. Praviloma se ti sklepajo, ko je treba rok za končanje del podaljšati, mene pa zanima, ali lahko sklenemo takšne časovne anekse, ki bodo roke skrajšali. Dars pa bo v zameno za hitrejše izvajanje del plačal več.

Če so lahko nočna dela standard v Avstriji, Nemčiji in v Italiji, so lahko tudi pri nas. In to velja ne le za avtoceste, ampak tudi za državne ceste. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) bo v kratkem državno cesto na Gorenjskem asfaltirala ponoči.

Kdaj bodo torej končana dela pri Postojni? Prej ste sicer rekli, da je treba gledati celoten odsek na primorski avtocesti. Torej v jeseni?

Na celotnem kraku v jeseni, da. Bo pa prišlo do težke obremenitve, kajti zadnji teden julija se bo zaprl avtocestni uvoz Postojna in vsi, ki se bodo vračali iz Kvarnerja, bodo šli na Razdrto ali pa iskali druge obvoze čez središče Postojne.

To načrtovanje res ni bilo pametno, bilo je celo nonšalantno. Obremenjeno bo lokalno prebivalstvo, ki ni nič krivo za zastoje. Nato se bo na drugi strani začel izvajati še drugi del gradbenih del, kar pa bi lahko uredil drugače, če bi prišel na ta resor mesec ali dva prej.

Slišati je sicer, da je za takšno načrtovanje del in posledično več naenkrat odprtih delovišč deloma krivo tudi dolgotrajno pridobivanje gradbenih dovoljenj in da je na nekaterih odsekih že grozilo, da bo potekla veljavnost uporabnega dovoljenja. Recimo na Rebernicah.

Rebernice absolutno potrebujejo obnovo, ker teren drsi, postavlja pa se tudi protivetrna ograja. Na nekaterih odsekih se dela izvajajo brez gradbenih dovoljenj, ker gre za vzdrževalna dela v javno korist. Problem pa nastaja pri Domžalah.

Ko sem leta 2020 kot ministrski kandidat na zaslišanju v državnem zboru obljubil tretji pas, je Dars pod vodstvom Tomaža Vidica začel postopke. Potem pa sta prišli dve pritožbi. Ena je bila od NIJZ zaradi hrupa, ki ga bo več, ker bodo trije pasovi. Presoja vplivov na okolje je trajala tri leta, kar je absolutno preveč.

Te postopke bomo pohitrili in spremenili tudi zakonodajo. Pri ključnih prometnih in energetskih projektih bomo sprejemali tudi posebne zakone (lex specialis) za pohitritev postopkov umeščanja v prostor.

Ko se peljete proti Zagrebu ali Gradcu, vidite ob avtocesti logistične centre. Zakaj smo mi tako posebni, da ne moremo imeti ob izvozih na avtocesto logističnih ali proizvodnih dejavnosti? Bližina avtoceste lajša poslovanje podjetij. Prav tako se bo povsod, kjer se bo pridobivalo gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo ali pa bodo tekla vzdrževalna dela v javno korist, gradil še tretji pas.

Z gradbinci se za nočna dela torej dogovarjate sami, mimo Darsa. Kako to deluje? Vam ustrežejo, ker si kaj obetajo? Ste jim kaj obljubili? Za kaj gre?

Prebrali so si koalicijsko pogodbo, kjer piše, da se bodo dela izvajala tudi ponoči in da bo merilo za izbor izvajalca ne samo cena, ampak tudi čas izvedbe del.

Hočete reči, da so motivirani?

Da, po moje so zdaj zelo motivirani, da opravijo dela čim prej. In če bo na tej točki potrebna tudi sprememba zakona o javnem naročanju, bomo šli tudi v to, a za zdaj ni videti, da bi bilo to potrebno.

Projektanti lahko natačno izračunajo čas, ki je potreben za izvedbo del, če bi pa to prepustili izvajalcem samim, pa bi obstajala možnost, da bi se dogovorili med seboj.

Jasno je, da Andreju Ribiču, ki je bil tudi vodja volilnega štaba Gibanja Svoboda, ne zaupate. Tudi v vašem prejšnjem mandatu mu niste, ko je moral krivdno zapustiti položaj predsednika uprave Elektra Ljubljana. Sprožil je sodni postopek, ki se je po pojasnilih Elektra Ljubljana končal tako, da je sklep o njegovem odpoklicu zdaj ničen, dobil pa je še 7.000 evrov odškodnine. Boste tokrat raje počakali, da odide sam?

Minister ni pristojen za to ...

... ustvarja pa lahko razmere, ki vodijo k menjavam v državnih podjetjih.

Na potezi je Slovenski državni holding (SDH), Dars je v stoodstotni državni lasti, SDH je skupščina, nadzornike lahko zamenjajo zelo hitro. Mogoče so z obstoječo garnituro zadovoljni, jaz vsekakor nisem.

Naj povem še to. Za razmere na naših avtocestah po mojem mnenju niso krivi izvajalci. In lahko rečem, da tudi prejšnja ministrca (Alenka Bratušek, op. a.) ne. Po moje je krivo to, da je bil tukaj nekdo, ki je bil ministrici strankarsko nadrejen in je imel večji vpliv na to, kako so se določene stvari odvijale ...

... govorite o Andreju Ribiču?

Tako je. Ne morem kriviti prejšnje ministrice za to, kar je na Darsu počel gospod Ribič. Tako glede gneče na avtocestah kot glede gradnje nove poslovne stavbe Darsa.

Ko je bivša ministrica pred dnevi dejala, da bi rada videla, kako bo mogoče zagnati nočna dela, je bila s strani Darsa zavedena. Če bi tam opravljali svoje delo, bi se ta dela ponekod lahko že izvajala.

Rekli ste sicer že, da pričakujete njegov odstop, če se potrdijo ugotovitve državne revizijske komisije, ki je pri gradnji nove poslovne stavbe Darsa našla hujše kršitve zakona o javnem naročanju. Projekt, ki ga je vodil brat Andreja Ribiča, se je z 19 podražil na 30 milijonov. Državna revizijska komisija pa je zoper odgovorne, tudi zoper Andreja Ribiča, vložila obdolžilni predlog.

Jaz vedno pričakujem njegov odstop, ne samo zaradi tega. Te stvari, ki ste jih omenili, pa naj se preverijo. V NSi smo sicer še iz opozicije opozarjali zlasti na to, da se Andrej Ribič ni izločil, projekt pa je vodil njegov brat.

Naj se zadeve preverijo, naj se preverijo aneksi, informacij, ki bodejo v oči, je pri tem kar nekaj. Sam o tem nimam dovolj podatkov, imamo pa za to pristojne organe.

"Vsak mora sprejeti odgovornost za svoja dejanja, če se sumi potrdijo. Tudi jaz, ki sem prav tako v enem postopku"

Ribičev predhodnik na vrhu Darsa je bil Valentin Hajdinjak, član NSi in v novi vladi minister za obrambo iz vrst NSi. Zaradi afere Dars iz njegovega časa teče kriminalistična preiskava. Policisti so pri Hajdinjaku opravili hišno preiskavo, NPU pa je po doslej znanem spisal dva sklopa kazenskih ovadb. Po poročanju medijev je med ovadenimi tudi Damijan Jaklin, prav tako član NSi, ki je bil v času Hajdinjaka na Darsu vodja vzdrževanja, zdaj pa je državni sekretar na vašem ministrstvu. Ta vlada je obljubila odločen boj proti korupciji. Ali to velja tudi za ljudi iz vaših vrst in kako boste politično ukrepali vi, če se sumi zoper Hajdinjaka, Jaklina ali kogarkoli drugega potrdijo?

Vsakdo mora biti pred organi pregona obravnavan na enak način in mora prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Gospoda Jaklina sem sicer z veseljem vzel za državnega sekretarja, ima veliko izkušenj, bil je že državni sekretar na ministrstvu za obrambo (v času Mateja Tonina, op. a.), tudi na Darsu je kakovostno opravljal svoje delo.

Če se karkoli potrdi, pa mora vsakdo sprejeti odgovornost. Tudi jaz, ki sem prav tako v enem postopku.

Da, s tem, da niste "le" ovadeni, ampak je specializirano državno tožilstvo zoper vas in še tri poslance NSi iz prejšnjega mandata zaradi afere Knovs in suma zlorabe položaja februarja vložilo obtožni predlog (ki je zdaj že pravnomočen, sledi pa predobravnavni narok na sodišču; op. a.).

Ja, huje je kot pri gospodu Hajdinjaku in gospodu Jaklinu. Knovs (parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb) je šel novembra 2023 v nadzor na policijo, ki je bil po našem mnenju zakonit in pri tem vztrajamo še danes.

Knovs je instrument v rokah opozicije, kar je z vidika demokratičnega ravnovesja pomembno, in opravljal je delo, ki ga mora opravljati – torej nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami, ki so v rokah vlade.

Pol leta po tem, ko je ta ista policija po uradni dolžnosti sprožila postopek zoper štiri opozicijske poslance NSi, smo šli v še en podoben nadzor, pa ni bilo nobenega postopka po uradni dolžnosti.

Še vedno sem trdno prepričan, da gre za popolnoma politično motivirano zgodbo. In še danes ne vem, kaj naj bi bil pri tem moj naklep.

Sum zlorabe položaja se nanaša na to, da ste kot člani Knovsa, v katerem je imela NSi večino, na policiji preverjali, ali ta prisluškuje telefonom akterjev iz afere Dars, tudi Valentinu Hajdinjaku, in še nekaterim članom NSi. Ampak ko govorite o prevzemanju odgovornosti ...

... preverjalo se je tudi mojo telefonsko številko.

Tudi, da.

... in ni prvič, da se je šlo v takšen nadzor. To, kar se je zgodilo, je bil udar zoper opozicijo. Ostro in odločno sem to trdil v preteklosti in tako trdim še zdaj. In če se vrnem še na gospoda Jaklina in gospoda Hajdinjaka ... Vsak mora sicer prevzeti odgovornost, če se mu kaj dokaže ...

...na kakšen način?

... ampak, a ste brali odredbo za hišno preiskavo v zadevi Dars?

Ne, je nimamo.

V tej odredbi je ogromno neresnic, ki jih je kriminalistom NPU pripovedoval Andrej Ribič. Očitno je po vsaki seji hodil tja in pričal. Bilo je objavljeno, kaj je govoril o meni, češ da sem nekje ravnal koruptivno v času, ko sem bil v opoziciji.

Takrat sem jasno povedal, da gospod Ribič laže. To je povedala še ena oseba. Odredba in ovadbe pa temeljijo na izjavah, ki jih je policiji izrekel funkcionar Gibanja Svoboda.

Glede na to, da so postopki odprti, vi pa ste zdaj v vladi, vam bom na tej točki še enkrat poskusila postaviti podobno vprašanje, kakršnega so novinarji pred volitvami leta 2022 o Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) in kršitvah integritete postavili tudi Robertu Golobu. Če se sumi zoper vas potrdijo, boste odstopili s funkcionarskega položaja? O čem torej govorite, ko govorite o prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja?

Končna instanca je sodišče. Kar se pa tiče politične odgovornosti, sem zmeraj na voljo, da prevzamem politično odgovornost in tudi širšo družbeno, če želite. Če na to ne bi bil pripravljen, ne bi bil minister. Imam pa mirno in čisto vest.

"Kar se tiče davkov, moramo biti zelo pametni"

Poleg odločnega boja proti korupciji so nižji davki še ena ključnih obljub nove vlade. Interventni zakon prav na predlog NSi vsebuje nižji DDV na osnovna živila, a finančni minister Andrej Šircelj pravi, da ne verjame, da bo to dejansko znižalo cene osnovnih živil. Povedal je tudi, da ne izključuje dviga DDV za eno odstotno točko, v zadnjih dneh pa pojasnil še, da je dvig DDV mišljen kot skrajni ukrep. Kaj bo torej z davki – bodo višji ali nižji?

Mi sledimo svojemu programu in koalicijski pogodbi, ki je v tem delu identična programu NSi. Tudi v javnih nastopih smo člani trojčka NSi, SLS in Fokus poudarjali, da pri tem ne bo odstopanj.

Interventni zakon, ki je nastal še pred oblikovanjem koalicije in prinaša nižji DDV na osnovna živila, je sprejet v državnem zboru. Osebno sem prepričan, da bodo imela finančno šibkejša gospodinjstva tako lažji dostop do osnovnih življenjskih potrebščin, hkrati pa imajo nižji DDV na osnovna živila tudi na Hrvaškem, v Nemčiji, Italiji.

Kar se tiče drugih davkov, pa moramo biti zelo pametni. Kot sem razumel ministra Širclja, je dvig DDV ena od možnosti in skrajni ukrep. Pomemben je tudi njegov poudarek, da lahko na drugi strani kaj razbremenimo, omenil je dvig splošne dohodninske olajšave.

Če jo z zdajšnjih 5.600 evrov dvignemo za tisoč evrov, bo to prineslo določen izpad v proračunu, ki ga moramo nadomestiti. Ampak mi smo obljubili razbremenitev dela. Tudi, če bo kakšna stvar v trgovini stala več. Če ima človek višjo plačo, je tudi njegova kupna moč večja.

O tem bodo v prihodnjih mesecih tekle razprave. Ne le v koaliciiji, tudi s strokovnjaki, ampak to smo obljubili in koalicija bo to izpeljala.

Popolnoma zaupam ministru Širclju. Je velik strokovnjak in verjamem, da bo prišel z ukrepi, ki so skladni s koalicijsko pogodbo. Z njim na čelu finančnega ministrstva so javne finance v dobrih rokah.

Da bo jasno: če bo finančni minister nekega dne vladi predlagal dvig DDV, boste ministri NSi to podprli ob predpostavki, da hkrati razbremenite delo?

Potrebna je široka razprava o učinkih. Če pride do dviga DDV, se pričakuje zmanjšanje davčnega bremena nekje drugje.

Pogledal sem, kako to deluje na Hrvaškem. Imajo visok DDV, so na 25 odstotkov, a so potem sprejeli vrsto ukrepov za razbremenitev dela. Njihova povprečna neto plača je skoraj tolikšna kot v Sloveniji (na Hrvaškem je bila februarja 1.527 evrov, pri nas 1.641 evrov, op. a.).

Je pa na Hrvaškem precej visoka inflacija.

Da, ta je višja kot pri nas. A imajo tudi druge ugodnosti, denimo ukrepe za vračanje talentov, ki so šli v tujino. Lani se jih je vrnilo 7.500. Hrvaška je po moje sprejela kar nekaj pametnih ukrepov. Hkrati pa sem prepričan, da tudi naša koalicija natanko ve, kaj moramo narediti glede davkov.

Prednostno minister za finance sicer napoveduje znižanje primanjkljaja, ki bo letos po napovedih Bruslja nad dovoljeno mejo treh odstotkov BDP, na 3,4 % BDP. Dejal je, da vidi precej rezerve pri odhodkih za investicije, na primer v gradnjo železniških postaj. To sodi v vaš resor. Že veste, kako boste na vašem ministrstvu zmanjšali odhodke?

Idej je veliko. V načrtu ministrstva so nekatere železniške postaje, recimo v Sevnici, Krškem, Tolminu, Sežani, tudi zaključek nadgradnje ljubljanske železniške postaje. Sam bi sicer veliko raje kot železniške postaje gradil železniške proge, da bi bil prevoz potnikov hitrejši.

A ta hip so pripravljeni projekti za postaje, za proge pa še ne. V mandatu 2020–2022 smo začeli z umeščanjem v prostor za drugi tir prog Ljubljana–Kamnik ter Ljubljana–Ivančna Gorica–Novo mesto, a teh projektov danes ni nikjer. Je pa dejstvo, da potrebujemo nove in hitrejše tire, ne pa zlatih železniških postaj.

Torej boste iskali rezerve pri investicijah v železniške postaje.

Zaenkrat ne morem še nič reči, na ministrstvu sem šele nekaj dni. Bomo pa gotovo vse te projekte pregledali. Sem pa že pogledal učinkovitost črpanja evropskega denarja in v prvih šestih mesecih letošnjega leta smo na ministrstvu na 28 odstotkih realizacije.

Pri nadgradnji ljubljanske železniške postaje, ki sodi v vaš resor, naj bi prek ženinega s.p. sodeloval tudi poslanec Resnice Boris Mijič. Medtem pa njegovo gradbeno podjetje delavcem dolguje del plač, regres, davčnega dolga je med 30.000 in 50.000 evri. Ko ga je eden od delavcev spraševal, kdaj bo dobil svoj zasluženi denar, mu je poslanec odgovoril, da bo ta denar izplačala neposredno država. V času prve Janševe vlade, ko so padali gradbeni baroni Ivan Zidar, Hilda Tovšak ... so se temu podobne sporne prakse – takrat sicer v večjem obsegu – odločno preganjale. Kako pa gledate na ta primer?

Ga ne poznam, zasledil sem ga zgolj v medijih, zato ga ne morem komentirati. Tudi gospoda Miliča poznam dva meseca, odkar je v parlamentu.

Lahko pa rečem, da je z davkoplačevalskim denarjem vedno treba ravnati previdno. Upam, da bomo čim prej dobili tudi SKOK, ki bo preganjal korupcijo in kriminalne združbe, ter da bo tudi opravil svoje delo.

Ob tem se lahko sicer kdo vpraša, ali je mogoče verjeti, da poslanec Mijič ob teh težavah ne bi sprejel milijonske podkupnine za prestop na drugo politično stran, ki mu je bila po trditvah vodje poslancev Resnice ponujena. Kako to vidite?

Če je prišlo do poskusa podkupovanja poslancev, da ti ne bi podprli določene vlade, je to nesprejemljivo in zavržno dejanje. To ne more biti normalna praksa v slovenski parlamentarni demokraciji.

Spet pa nisem jaz tisti, ki bi to sodil. Prav pa je, da so se poslanci obrnili na policijo in javno spregovorili in tudi v tem primeru pričakujem zaključke pristojnih organov.

Interventni zakon, ki je zdaj sicer zadržan zaradi ustavne presoje (ne)dopustnosti referenduma, je razvojno kapico postavil pri 7.500 evrov bruto. To bi veljalo že julija. V koalicijski pogodbi je kapica napovedana pri 2,5- do 3-kratniku povprečne bruto plače, kar je trenutno med 6.700 in 8.000 evri bruto. Kot smo že rekli, se bo finančni minister prednostno ukvarjal z nižanjem primanjkljaja, a pravi tudi, da bodo davčne razbremenitve možne šele po tem. Ali obstaja možnost, da razvojne kapice še lep čas ne bo? Ali pa da je sploh ne bo?

Razvojna kapica je uzakonjena, a zaradi ustavne presoje ne velja. Če bo opozicija nagajala ali pa če bo ustavno sodišče dovolilo referendum o interventnem zakonu, pa verjamem, da bomo uspešni.

Kapica je zapisana tudi v koalicijski pogodbi kot ena od naših zavez ljudem. In kar je v koalicijski pogodbi, je treba izpolniti.

Res pa je, da nekateri ekonomisti, tudi finančni minister v drugi Janševi vladi Janez Šušteršič, menijo, da je kapica pri 7.500 evrih previsoko, ker inženirji nimajo tako visokih plač. Če bi jo postavili pod 4.500 evrov bruto, bi zajela 10 odstotkov zaposlenih, pri 7.500 bruto pa zajame 1,3 odstotka zaposlenih. Tudi v Iskraemecu, ki zaposluje veliko inženirjev, pravijo, da takšna kapica v praksi ne prinaša želenih učinkov za inženirski kader. Na podlagi česa ste jo v interventnem zakonu določili tako visoko, ker zajame res samo dober odstotek tistih z najvišjimi plačami?

Veste, kakšen uspeh je razvojna kapica? Spremenili smo miselnost, da je to bogatunska kapica, kar je bil od nekdaj očitek sindikatov in leve politične opcije. Že to, da jo imamo zdaj v zakonu, je velik uspeh, res pa je meja 7.500 bruto visoka. Sem tudi sam govoril z ekonomisti.

Kot veste, pa smo interventni zakon pripravljali v času, ko koalicija še ni bila oblikovana, ko še nismo imeli vlade in pregleda javnofinančnega stanja. Naj torej pomirim ljudi, šele začetek mandata je.

Vse to bo zdaj pregledal minister za finance in verjamem, da se bo na te pobude pozitivno odzval.

Razvojna kapica vseeno prinese tudi izpad v socialnih blagajnah.

Pri trenutni višini je ocenjen na 55 milijonov letno. Obstajajo pa tudi izračuni, ki kažejo, da se z nižanjem meje luknja v socialnih blagajnah dolgoročno za državo ne poveča, ker kapica privabi bolje plačane kadre, razvoj in naložbe.

Multiplikativni učinki so veliki. Najprej pa bo seveda izpad, da. Ampak skušajmo na to gledati dolgoročno.

Kapica je pomemben kamenček v mozaiku, kako vzpostaviti stimulativno okolje, spremeniti miselnost, delati strateško in povečati dodano vrednost.

Kaj bo z referendumom o enem največjih projektov pri nas?

JEK2 je še en velik projekt, s katerim se boste ukvarjali. Prav v tem mandatu se bodo po časovnici Gen energije sprejemale ključne odločitve. Je res, da bo vlada podpisala medvladni sporazum z ZDA, po katerem bo tehnologijo za JEK2 dobavil ameriški Westinghouse, kot želijo ZDA, Francoze, ki bi bili druga opcija za dobavo tehnologije, pa se bo izločilo?

Sem velik zagovornik širitve jedrske tehnologije. Leta 2020 sem z ameriško administracijo podpisal memorandum o sodelovanju, izmenjavi strokovnjakov, znanj in izkušenj. Torej na tem področju sem kot minister z ZDA sodeloval že v preteklosti in tako bo tudi v bodoče.

Nove jedrske tehnologije so tukaj in mi jih potrebujemo. Potrebujemo namreč močan vir pasovne proizvodnje električne energije, JEK2 pa je edina možna rešitev za to.

Zagovarjam tudi to, da se o morebitnem sodelovanju pogovarjamo z drugimi državami, nikogar ne bomo izključevali, zavedati pa se je treba, da je Westinghouse dobavil tehnologijo že za prvi blok in da imamo znanje in strokovnjake za to tehnologijo že tukaj. Na koncu pa bo seveda štela cenovna dimenzija.

Vlada Roberta Goloba si je prizadevala vključiti tudi francoski EDF, kar se je zdelo smiselno z vidika prizadevanj za evropsko jedrsko rešitev, kar v aktualnih geopolitičnih razmerah najbrž ni nepomembno, pa tudi z vidika konkurenčnosti postopka. Če imamo dva ponudnika, imamo najbrž več pogajalske moči.

Načeloma se strinjam. Ti pogovori tudi tečejo v okviru projekta JEK2, ki ga vodi Gen energija. A preden bomo prišli do izbora izvajalca, je treba rešiti še kup izzivov.

Najbolj se pa bojim umeščanja v prostor in pridobivanja različnih soglasij, kajti v tej državi je to sila naporno. In ne le, da se bo treba držati časovnice, mi bi radi postopke umeščanja v prostor pospešili, da čim prej pridemo do začetka gradnje.

Potrebna bo tudi prestavitev stikališča (in v okviru tega gradnja 14 novih daljnovodov, op. a.). Tu Eles in Gen energija tvorno sodelujeta in pripravljata projekt.

Investicijsko odločitev bi lahko sprejeli čez leto in pol, morebitni podpis medvladnega sporazuma z ZDA pa praktično ne pomeni še nič.

Po časovnici, kot je določena, bo leta 2028 tudi referendum o JEK2 ...

... ne vem, a je nujno potreben?

A ga ne bo? Predviden je.

Ne v koalicijski pogodbi. Vsekakor pa si bom prizadeval za tvoren dialog z lokalno skupnostjo in regijo. Tudi zato je moj državni sekretar dr. Tomaž Žagar, ki je jedrski strokovnjak, iz Krškega.

Me pa novinarji ves čas opozarjate na tveganje, da bi JEK2 lahko postal novi Teš 6, ki velja za slovenski simbol korupcije in klientelizma. Pri čemer je Teš 6 stal 1,4 milijarde evrov, JEK2 pa bo stal precej več.

Najmanj 15 milijard.

Recimo, ja.

In kako se boste temu tveganju izognili?

Če tovrstne naložbe, ki presegajo ministra, vodi država, se Teš 6 lahko ponovi. Če bomo imeli tudi druge vlagatelje, ki bi sedeli v nadzornih svetih in soodločali o projektu, pa verjamem, da JEK2 ne bo novi Teš 6.

Torej bo solastnica JEK2 tako kot v prvem bloku Republika Hrvaška? Še kdo?

Vedno sem za to, da se v tovrstne naložbe lahko pripelje ne le sosednje države, ampak tudi energetske sklade, slovenska podjetja, kot so SIJ, Impol, Akrapovič.

Imamo tudi že pobudo slovenskih podjetnikov, ki jo je poslal Igor Akrapovič, da bi radi bili soinvestitorji v drugi blok. Vse to je treba združiti in sam nimam nobenih težav s tem, da so sovlagatelji.

Geopolitične razmere so kompleksne. Z vidika suverenosti Slovenije nimate zadržkov pri odprtosti za sodelovanje drugih držav pri strateškem projektu JEK2?

Slovenija mora oceniti, kolikšen delež lastništva potrebuje ob drugih virih energije, ki jih imamo. Absolutno pa z delitvijo lastništva ne zanemarjamo suverenosti države.

Kar se tiče Hrvaške, sem zainteresiran tudi za utekočinjen zemeljski plin (LNG) s terminala na Krku. Pogovore, ki sem jih imel že leta 2021, bom obnovil, ker je ta terminal zelo zmogljiv.

Ampak saj se na tem dela, poteka že nadgradnja kompresorske postaje in povezave Zagreb–Rogatec.

Res je, a tega še ni. V kratkem pa načrtujem sestanek s hrvaškim kolegom na to temo.

"Desne vlade so od levih močnejše ravno zato, ker nimajo stricev iz ozadja"

Vlada Roberta Goloba si je odprla veliko fronto s Petrolom, predvsem zaradi regulacije cen goriva, ki jih določa vlada in se spreminjajo enkrat tedensko. Pred volitvami pa je na večjem delu Petrolovih črpalk zmanjkalo goriva, kar je zdaj predmet kriminalistične preiskave. Kakšni bodo po vašem odnosi med Petrolom in državo zdaj? Vse, kar je povezano z delovanjem Petrola, namreč sodi v vaš resor.

Ti odnosi bodo po mojem mnenju takšni kot med SDH in družbo Petrol, v kateri je država približno 30-odstotna lastnica morajo biti.

Kar se pa tiče vlade, pa govorimo o vprašanju regulacije cen naftnih derivatov. Vlada se bo o tem odločala kot kolektivni organ. V kratkem se izteče uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov in bomo videli, ali jo bomo podaljšali ali ne (v petek je vlada za pol leta podaljšala uredbo in med drugim tudi dvignila marže naftnim trgovcem, op. a.).

Petrol je sicer znan po močnem lobiranju. So vas v zvezi s tem kaj kontaktirali?

Ne, niso.

Kakšen bo po vašem vpliv solastnika Petrola in enega najbogatejših Slovencev Darija Južne na oblikovanje vladnih gospodarskih politik?

Kakšen pa bi lahko bil? Vlada je tukaj zato, da vlada. Jaz nočem biti šibek minister in nočem, da sem del vlade, ki je šibka, tako kot so običajno leve vlade, ki jih vodijo interesna ozadja slovenske levice.

Desne vlade so bile vedno močnejše od levih prav zato, ker smo predsedniki strank brez stricev iz ozadja, da se razume.

Vaša zunanjepolitična orientacija je znana že vrsto let. Lahko bi rekli, da je takšna kot usmeritev Evropske ljudske stranke (EPP), torej prozahodna, proevropska, pronatovska. Prijateljski in odprti pa so z novo vlado tudi odnosi z Izraelom. Sankcije zoper Izrael, ki jih je sprejela prejšnja vlada, vključno z embargom na orožje, ste že umaknili. Zakaj so odnosi z Izraelom za vas tako pomembni?

Slovenija in Izrael sta bili vedno prijateljski državi. Izrael je ena od držav, ki je Slovenijo zelo hitro priznala kot samostojno in neodvisno državo. V devetdesetih letih, pa so bile tedaj vlade leve, so vsi odlično sodelovali z izraelskimi oblastmi, tudi takratni predsednik Milan Kučan, Sovenija je takrat od Izraela kupovala orožje ... In ko so Slovenijo leta 2023 prizadele velike poplave, je Izrael prišel na pomoč.

Izrael je bil in je naša prijateljska država. Večkrat sem bil tam, tudi v Ramali in na Zahodnem bregu, in lahko rečem, da imajo izvrstne stvari. Ta država je uspešna na mnogih poročjih ... od tehnologije do farmacije, sistemov za kibernetsko varnost, vojaške industrije ... Želim si dobrega sodelovanja z Izraelom in sem odprt tudi za investicije te države ter partnerstvo.

Vse ostalo je politični aktivizem, ki ga je izvajala v zadnjih letih slovenska levica. Za opredelitev, kaj je genocid, imamo pristojna sodišča. To ne more biti samovolja nekoga, ki reče, da nekdo izvaja genocid.

Absolutno ob tem ne moremo zanemariti...

... ne, seveda ne moremo zanemariti situacije. Ko kot oče treh deklic vidim slike otrok, ki trpijo in umirajo, se mi para srce.

Ampak dokler bo v Gazi delovala teroristična organizacija Hamas, ki te otroke uporablja tudi za živi ščit, ne moremo pričakovati dolgoročnega miru.

Uničenje Hamasa je uradno sicer cilj izraelske operacije v Gazi, pa ta kljub veliki izraelski vojaški moči še vedno ni dosežen.

S tem ko mi priznavamo Palestino, priznavamo tudi teroristično organizacijo Hamas, ki izvaja teror nad prebivalstvom. Dajemo ji legitimnost, največjo krivico pa delamo prav palestinskemu narodu. Pa obsojam vse zločine, kjerkoli se zgodijo, tudi v Gazi, da ne bo pomote.

Najbolj si želim konca tega ognja in da bi lahko Izraelci in Palestinci zaživeli v miru. In to je tudi bistvo. V nobenem primeru pa konflikta na Bližnjem vzhodu ne bo rešila Slovenija.

Poudarjate prijateljski odnos z Izraelom. Kaj pa prijateljski odnos z Moskvo? EPP je o tem jasna, bi pa v Moskvo rad potoval drugi najvišji politični predstavnik Slovenije, predsednik državnega zbora Zoran Stevanović. Podpirate njegov obisk ruske prestolnice pri visokih predstavnikih Putinovega režima?

To je gospod Stevanović že napovedal. Nimam nekega mnenja o tej njegovi napovedi, želim mu srečno pot. Kar se pa mojih odnosov tiče, pa Rusije nisem nikoli obiskal.

Nimate mnenja o tem?

Zakaj pa bi ga moral imeti?

Zaradi zunanje politike te države.

Zunanjepolitična orientacija Nove Slovenije je jasna. Tudi sam sem zaprisežen Evropejec in ne vidim alternative močni Evropi, podpiram krepitev Nata in odnosov, ki jih ima Slovenija z ZDA in z drugimi prijateljskimi državami.

Odnosi z Moskvo se bodo sicer po mojem mnenju izboljšali, a jih moramo krepiti skupaj z Brusljem. Te odnose, ki jih imamo zdaj, pa je determinirala vojna v Ukrajini.

Ki jo je začela Rusija.

Da.

"Na mandtarskem glasovanju sem pričakoval celo 53 glasov"

Po volitvah ni manjkalo ocen, da ste prav vi osebno, tudi v zakulisju, odigrali eno najpomembnejših vlog pri tem, da je vlado na koncu sestavil Janez Janša in ne Robert Golob. Da ste bili ključni pri oblikovanju trojčka z Resnico in Demokrati, da na koncu niste predlagali Janeza Ciglerja Kralja za predsednika državnega zbora, ker je ta položaj hotel Stevanović zase, s tem pa se je na ustanovni seji državnega zbora oblikovala tudi desnosredinska večina. Kot rečeno, pa se je precej dogajalo v zakulisju. Kaj?

Najbolj pomembna je bila ta srčnost in prizadevanje, da se ne nadaljuje leva vlada. Imeli smo pogovore, pripravili pomembno zakonodajo, interventni zakon, v katerega smo vložili veliko napora in ki je v bistvu združil koalicijo teh treh strank.

Čigava ideja je bil ta trojček – vaša ali od gospoda Janše?

Trojček z Dremokrati in Resnico je nastal po seji Sveta za nacionalno varnost, ki je bil takoj po volitvah. Saj ste mediji takrat poročali o našem kosilu v središču Ljubljane. Dogovorili pa smo se mi sami, nobene druge ideje ni bilo. Za mesec in pol smo se umaknili iz javnosti, ker smo sestavljali koalicijo in vlado.

Predsedniki treh strank smo v ta razvojni zakon vložili ogromno napora in videli smo, da lahko sodelujemo. Pomembno za oblikovanje desnosredinske vlade pa je bilo tudi predvolilno formiranje trojčka NSi, SLS in Fokus.

S tem trojčkom ste preprečili drobljenje glasov na desni, da. Na koncu je sicer SLS ostala brez ministrskega stolčka in zaradi tega je bilo kar nekaj razočaranja. Kaj to zdaj pomeni za trojček NSI, SLS, Fokus?

NSi in SLS sta partnerski stranki že dolgo, sodelujemo tudi v EPP. Res sem si močno prizadeval za ta trojček in naredil sem vse, kar je bilo v moji moči, da imamo danes desno vlado.

Sodelovanje treh strank se nadaljuje tudi v okviru lokalnih volitev, povsod tam, kjer se bodo lokalni odbori lahko dogovorili za sodelovanje. To je lahko sodelovanje za volitve občinskih svetnikov ali županov.

Verjamem, da je bilo v SLS v prvem hipu nekaj razočaranja, ampak je to ublaženo s štirimi državnimi sekretarji in še s čim, saj vlada niso samo ministri in državni sekretarji. V kvoti SLS pa je bil za poslanca izvoljen Srečko Ocvirk, bivši sevinški župan. Je izjemen človek, vodi pa tudi parlamentarni odbor za obrambo.

Želim si, da je ta trojček alternativa tudi za naslednje preizkušnje, torej za lokalne volitve in volitve v državni svet. Tukaj smo naredili neko močno povezavo tudi na desnici.

Ali to ostaja povezava treh strank ali se boste združili v eno stranko?

Ne vidim potrebe po združevanju.

No, gotovo pa je bil na mandatarskem glasovanju veliko presenečenje 51. poslanski glas, ki ni mogel priti od drugod kot iz strank levosredinske opozicije. Kdo je ta 51. glas?

Jaz sem jih pričakoval celo 53.

Mi smo prestregli informacijo, da naj bi bilo "pripravljenih" 52 glasov. Torej 53? Kdo so ti opozicijski poslanci? Iz katerih strank leve opozicije prihajajo?

Tudi, če bi to vedel, vam tega ne bi mogel povedati. Vem pa, da so v opoziciji še ljudje, ki podpirajo našo koalicijsko pogodbo. In tudi verjamem, da se bo sklenilo tudi partnerstvo za razvoj.

Kako je potekalo to dogovarjanje?

Nimam informacij iz prve roke, kako je to potekalo, morda imava celo isti vir. Ampak mislim, da je bila to inercija posameznikov. Je pa lepo slišati, da nekaj poslancev opozicije podpira predsednika vlade.

Niso pa podprli vlade. Pri imenovanju ministrov namreč teh glasov ni bilo več. Bili so "le" iz SDS, NSi, Demokratov in Resnice – torej iz koalicije in njene podpornice Resnice.

Ja, ampak glasovanje o ministrih je bilo javno. To je ta razlika. Če bi bilo tajno, tako kot glasovanje o predsedniku vlade, bi lahko za vlado glasovalo še več kot 53 poslancev.

Zakaj pa potem ne vidimo političnih prestopov z leve na desno?

Tega pa ne vem.

Gotovo veste, da so zdaj, ko je mandat nastopila nova vlada, ponekod v negotovosti.

Kdo je v negotovosti?

Nevladne organizacije, nekatere institucije, tudi nekateri mediji, denimo RTV, saj se govori o ukinitvi RTV prispevka ... in tako naprej.

Nekega pregona se ne bomo šli. Tisti, ki dela, naj tudi dostojno živi. Tisti pa, ki noče delati, pa bi lahko delal, pa naj ne prejema socialne podpore. Ljudje, ki kakovostno opravljajo svoje delo, se v tej državi nimajo česa bati.

Nekateri pa dela ne opravljajo, a so za to plačani. Tukaj govorim o mnogih nevladnih organizacijah, ki živijo na račun davkoplačevalcev.

Nekatere nevladne organizacije so sicer zelo pomembne, nudijo recimo pomoč žrtvam nasilja, otrokom v stiskah, starejšim v stiskah ... in še bi lahko naštevali.

Pomembno je, da ločimo, kaj so nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, in katere delujejo kot podaljšana roka politične opcije.

Slednje naj se financirajo od vrat do vrat, tako kot se morajo financirati mnoge druge nevladne organizacije, ki nimajo podpore v politiki.

Kaj pa RTV? Boste podprli ukinitev RTV prispevka, ki menda pride na poslanske klopi?

Lahko vam povem svoje osebno mnenje. Mislim, da mora RTV dvigniti produktivnost in racionalizirati poslovanje. Ne bom pa se opedeljeval do njihovega dela, dobro veste, da sem bil nekoč piarovec in sem z novinarji sodeloval.

O ukinitvi prispevka bo gotovo tekla diskusija, ampak sam tukaj nimam nasprotujočega mnenja, da tega ne bi naredil. Predvsem zato, ker bi se s tem dvignila tudi produktivnost.

Predsednik vlade sicer pravi, da si želi, da bi bil mandat te vlade dolgočasen. Tudi vi?

Sam si želim, da bi bil produktiven. Želim si močnega pozitivnega družbenega konflikta oziroma razprave o tem, kaj Slovenija potrebuje za naslednje generacije.

Če je to dolgočasno, tudi v redu. Ampak verjamem, da mandat ne bo dolgočasen. Stabilen pa. In prepričan sem, da bo ta vlada naredila ključne strukturne in vrednostne premike za naslednje obdobje.

Katere vrednote imate ob tem v mislih?

Obče vednote oziroma keka do zdaj spoštovana pravila, ki pa so se začela v mnogih pogledih kršiti. Del tega smo rešili še pred nastankom vlade. To je zakon o dostojnem pokopu.